Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa. Zato je danes zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem. Da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari.

Vrt se ponaša z neprecenljivimi kulturnimi elementi ter rastlinsko zbirko, ki šteje preko 170 različnih tujerodnih vrst. Vsled navedenega ima danes vrt status:

• vrtno-arhitekturne dediščine,
• naravne vrednote državnega pomena,
• naravnega spomenika lokalnega pomena ter,
• kulturnega spomenika lokalnega pomena.

Nekoč je vrt družine Scaramangà obsegal območje veliko okoli 3 ha, z gradnjo ceste in železnice leta 1949 pa je bil vrt zmanjšan za dobro tretjino. S tem so bili izgubljeni Scaramangàjevi vinogradi in sadovnjak, več eksotičnih dreves, umetna jama ter dva razgledna stolpa. Dolgo zapuščen manjši del vrta, ki je po gradnji železnice onkraj le-te kljub temu obstal, pa je Občina Sežana leta 2017 revitalizirala v modernističnem slogu. Danes se skupna površina starega in novega dela vrta razteza na območju velikem 2 ha.

Stari del vrta še vedno v grobem delimo na 2 dela, in sicer:

• osrednji oziroma formalni del z lepo oblikovanimi pušpanovimi parterji, jasami, nasadom iglavcev, ribnikom in vodometom, pergolami ter rastlinjakom kot manjšo kopijo Schönnbrunskega rastlinjaka na Dunaju in
• neformalni del, grajen v bolj sproščenem krajinskem slogu s prostranimi travnatimi jasami, borovim gozdom, nasadom ceder in javorovo alejo.

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso se kljub svoji »majhnosti« ponaša z zbirko, ki šteje okoli 170 različnih rastlinskih vrst ter skupno skoraj 700 rastlinami.
Nadvse zanimiv je zlasti z dendrološkega vidika, kateremu ponosno kraljuje krasen primerek sinje libanonske cedre (Cedrus libani ʹGlaucaʹ). Takoj za njo se v Botaničnem vrtu Sežana vrstijo sledeče najpomembnejše drevesne vrste:

• libanonska cedra (Cedrus libani)
• himalajska cedra (Cedrus deodara)
• atlaška cedra (Cedrus atlantica)
• Bornmuellerjeva jelka (Abies bornmuelleriana)
• grška jelka (Abies cephalonica)
• metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides)
• velecvetna magnolija (Magnolia grandiflora)
• bleščeča kalina (Ligustrum lucidum)
• kalifornijska dišeča cedra (Calocedrus decurrens)
• maklura / osaški pomarančevec (Maclura pomifera)
• rogovilar (Gymnocladus dioicus)
• Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana)
• dvokrpi ginko (Ginkgo biloba)
• tulipanovec (Liriodendron tulipifera)
• ameriška katalpa (Catalpa bignonioides)
• pahljačasti javor (Acer palmatum)
• ameriški javor (Acer negundo)
• ostrolistni javor (Acer platanoides)
• gorski javor (Acer pseudoplatanus)
• rdečelistni gorski javor (Acer pseudoplatanus ʹAtropurpureumʹ)
• navadna tisa (Taxus baccata)
• prilegla tisa (Taxus baccata ʹAdpressaʹ)
• črni bor (Pinus nigra),
• sibirska smreka (Picea obovata)
• japonska češnja (Prunus serrulata ʹOshokunʹ)
• navadna pavlovnija (Paulownia tomentosa)
• idr.

Poleg drevesnih vrst se vrt ponaša tudi s številnimi grmovnicami, med katerimi velja izpostaviti navadni pušpan (Buxus sempervirens), historično oblikovan v številne parterje in rondoje. Med ostalimi grmovnicami so tudi:

• balearski pušpan (Baxus balearica)
• navadna bodika (Ilex aquifolium)
• gola bodika (Ilex glabra)
• tanakov venčkar (Stephanadra tanakae)
• trilistni limonovec (Poncirus trifoliata)
• idr.

V obdobju od leta 2016 do 2021 je bila v vrtu, v sodelovanju z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije, obogatena tudi zbirka vrtnic, ki danes vključuje 70 različnih sort (45 dodatnih) in skupno preko 420 sadik. Hkrati je bila obogatena tudi manjša zbirka hortenzij.

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso je last Občine Sežana. Njegov upravljavec je Komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Sežana, čigar poslanstvo in zastavljena vizija sta:

»Vrt upravljati v smeri celostnega ohranjanja dediščine, ki pomeni s trajnim in nemotenim delovanjem zagotoviti nadaljnji obstoj vrtne dediščine, le-to obnoviti in obogatiti do nivoja odličnosti ter trajnostno oživiti, da se vrt ohrani za prihodnje generacije, da postane in ostane zgled kakovostno urejene, varovane in prezentirane kulturne in naravne dediščine, nadvse privlačen turistični cilj ter eden najpomembnejših lokalnih stičišč povezovanja, kulturnega dogajanja, izobraževanja in znanstveno-raziskovalnega dela s pozitivnimi učinki tudi v širšem prostoru.«